Kratka zgodovina silicijevega jekla

Leta 1900 je RA Hadfield poročal, da imajo zlitine železa in silicija z vsebnostjo silicija 2,5 % ~5,5 % večji magnetizem kot železo. Leta 1903 se je začela proizvodnja vroče valjane silicijeve jeklene pločevine. Leta 1934 je GossN P razvil (110) [001] hladno valjano usmerjeno silicijevo jeklo, vzdolž smeri valjanja jeklene plošče je znatno povečan magnetizem, primerno za proizvodnjo transformatorjev, leta 1935 je ameriško jeklarsko podjetje Armco začelo s proizvodnjo , nato pa izdelal hladno valjano neorientirano silicijevo jeklo. Leta 1949 je Amco izdelal 0,05 mm in 0,1 mm debele hladno valjane tanke trakove iz orientiranega silicijevega jekla za uporabo v vojaški industriji. V zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja so Združene države začele proizvajati nizkoogljično elektro jeklo z vsebnostjo silicija < 0,5 odstotka v velikih količinah. Konec 60. let so nekatere države postopoma prenehale proizvajati vroče valjano silicijevo jeklo. Leta 1968 je Nippon Steel razvil in proizvedel visoko magnetno induktivno usmerjeno silicijevo jeklo (Hi-B jeklo). Sredi-70 je Japonska zaporedoma razvila več novih vrst orientiranega silicijevega jekla, neorientiranega silicijevega jekla in nizkoogljičnega elektro jekla. Leta 1986 je podjetje Japan Steel Pipe Company izdelalo jeklene izdelke z visoko vsebnostjo silicija z vsebnostjo silicija 6,5 ​​odstotka. Kitajska je leta 1954 proizvedla vroče valjano silicijevo jeklo, leta 1959 hladno valjano orientirano silicijevo jeklo in leta 1979 hladno valjano usmerjeno in neorientirano silicijevo jeklo. Letna proizvodnja svetovnega elektro jekla je več kot 6 milijonov ton, kar predstavlja 0,9 odstotka ~1,3 odstotka celotne proizvodnje jekla. Japonska, nekdanja Sovjetska zveza in Združene države imajo letno proizvodnjo več kot 1 milijon ton, od tega orientirano silicijevo jeklo predstavlja približno 25 odstotkov, nizkoogljično nizkosilicijsko električno jeklo pa približno 65 odstotkov.